Kateri agregat potrebujem? Praktični vodič za izbiro agregata

Izbira agregata se na prvi pogled zdi preprosta: pogledamo moč naprave, ki jo želimo priključiti, in izberemo dovolj močan agregat. V praksi pa ni vedno tako. Hladilnik, črpalka, kompresor ali električno orodje lahko ob zagonu za kratek čas potrebujejo bistveno več moči kot med običajnim delovanjem. Zato lahko agregat, ki je po podatkih na papirju dovolj močan, ob priklopu naprave preprosto ne zmore njenega zagona.

V tem vodiču bomo pojasnili, kako pravilno določiti potrebno moč agregata in kakšen agregat izbrati za hladilnik, zamrzovalno skrinjo, peč, črpalko, električno orodje, občutljivo elektroniko in rezervno napajanje hiše.

1. Najprej preverite moč naprave

Na vsaki električni napravi poiščite tablico s tehničnimi podatki. Zanima nas predvsem podatek o moči, izražen v vatih (W) ali kilovatih (kW).
Velja: 1.000 W = 1 kW

Če ima na primer električno orodje navedeno moč 1.500 W, med običajnim delovanjem potrebuje približno 1,5 kW. Toda to še ni nujno moč agregata, ki ga potrebujemo.

2. Nazivna in maksimalna moč agregata nista isto

Pri agregatih sta običajno navedeni najmanj dve moči.

Nazivna oziroma delovna moč je moč, ki jo agregat lahko zagotavlja pri normalnem delovanju.
Maksimalna moč pa je največja moč, ki jo lahko zagotovi le krajši čas, na primer ob zagonu elektromotorja.

Če ima agregat nazivno moč 3,0 kW in maksimalno moč 3,3 kW, ga zato ne smemo obravnavati kot 3,3-kilovatni agregat za stalno uporabo. Pri izbiri vedno izhajamo predvsem iz nazivne moči, maksimalna moč pa nam predstavlja dodatno kratkotrajno rezervo.

3. Zakaj je zagonska moč tako pomembna?

Naprave, ki električno energijo predvsem pretvarjajo v toploto, so razmeroma enostavne za napajanje. Če ima grelec moč 1.000 W, bo njegova potreba po električni moči približno 1.000 W. Drugače je pri napravah z elektromotorjem ali kompresorjem.

Črpalke, hladilniki, zamrzovalne skrinje, kompresorji, krožne žage in podobne naprave lahko ob zagonu za kratek čas zahtevajo precej večjo moč od tiste, ki je navedena kot njihova običajna poraba. Zagonska potreba je odvisna od konkretnega motorja in načina zagona, zato zanjo ni mogoče uporabiti enega množilnika, ki bi veljal za vse naprave.

Podatek proizvajalca naprave o zagonskem toku oziroma zagonski moči je vedno najbolj zanesljiv. Če tega podatka nimamo, je pri izbiri agregata smiselno pustiti večjo varnostno rezervo.

Kakšen agregat potrebujem za hladilnik ali zamrzovalno skrinjo?

Hladilnik med običajnim delovanjem porabi razmeroma malo električne energije. Toda njegov kompresor ob vsakem vklopu potrebuje kratkotrajno večjo moč. Zato ni dovolj, da na hladilniku preberemo na primer 150 W in kupimo najmanjši agregat, ki zagotavlja več kot 150 W.

Za en hladilnik ali zamrzovalno skrinjo je v praksi pogosto smiselno gledati agregate v razredu približno 1 do 2 kW, s čimer dobimo dovolj rezerve za zagon kompresorja in možnost priklopa še kakšnega manjšega porabnika. Če želimo hkrati uporabljati hladilnik, zamrzovalno skrinjo, televizor in nekaj razsvetljave, moramo seveda upoštevati vse porabnike.

Kakšen agregat potrebujem za vodno črpalko?

Pri črpalkah moramo biti še posebej previdni. Črpalka ima elektromotor, ki lahko ob zagonu zahteva bistveno večjo moč kot med normalnim delovanjem.

Če imamo na primer: črpalko z nazivno močjo 1.000 W, agregat z nazivno močjo 1.000 ali 1.200 W praviloma ni smiselna izbira. Za takšno črpalko bomo pogosto potrebovali agregat z večkratnikom njene nazivne moči oziroma vsaj dovolj veliko zagonsko rezervo.

Pri črpalki okoli 1 kW je zato lahko primeren agregat približno 2,5 do 3 kW ali več, vendar je treba končno izbiro vedno preveriti glede na zagonski tok konkretne črpalke. Enako velja za hidroforje, potopne črpalke in druge naprave z elektromotorji.

Kakšen agregat potrebujem za električno orodje?

Pri električnem orodju je veliko odvisno od vrste naprave. Za manjši vrtalnik, brusilnik ali drugo ročno električno orodje je lahko agregat v razredu 2 do 3 kW povsem dovolj. Pri močnejših napravah, kot so: krožne žage, večji kotni brusilniki, mešalniki, kompresorji in večji elektromotorji, pa moramo ponovno upoštevati njihov zagon.

Če želimo na gradbišču ali delovišču uporabljati več naprav, je pogosto smiselno poseči po agregatu z 4, 5 ali več kW nazivne moči. Pomembno je tudi, ali bodo naprave delovale istočasno. Če uporabljamo samo eno orodje naenkrat, ni treba seštevati moči vseh naprav, ki jih imamo na delovišču.

Kakšen agregat potrebujem za peč?

Pri rezervnem napajanju hiše je pogosto najpomembnejše vprašanje: Ali bo ob izpadu elektrike delovala peč? Sodobni ogrevalni sistemi lahko vsebujejo obtočne črpalke, ventilatorje, elektronsko krmiljenje in druge električne komponente. Zato pri njih ni pomembna samo količina električne energije, ampak tudi njena kakovost. Za občutljivejšo elektroniko je zelo dobra rešitev inverterski agregat, saj elektronsko uravnava izhodno napetost in frekvenco. Pred priklopom posamezne peči je kljub temu priporočljivo preveriti zahteve njenega proizvajalca.

Kakšen agregat potrebujem za računalnik, televizor in elektroniko?

Za občutljive elektronske naprave priporočamo predvsem inverterske agregate. Inverterska tehnologija zagotavlja zelo stabilno napetost in frekvenco, zato so takšni agregati primerni za: računalnike, televizorje, polnilnike, komunikacijsko opremo, elektroniko, kampiranje in avtodome. Inverterski agregati imajo še eno praktično prednost. Motor lahko pri manjši obremenitvi prilagaja svoje vrtljaje, zato so lahko pri takšnem načinu uporabe tišji in varčnejši od klasičnega agregata.

Kakšen agregat potrebujem za rezervno napajanje hiše?

Tukaj naredimo najpogostejšo napako: poskušamo izračunati porabo popolnoma vseh električnih naprav v hiši. Ob izpadu elektrike običajno ni potrebno, da delujejo električna pečica, indukcijska plošča, pralni stroj, sušilni stroj, pomivalni stroj in vsi drugi veliki porabniki hkrati. Najprej določimo nujne porabnike.

To so lahko:
● hladilnik,
● zamrzovalna skrinja,
● ogrevalna peč,
● obtočna črpalka,
● vodna črpalka,
● osnovna razsvetljava,
● televizor, usmerjevalnik in druga osnovna elektronika.

Nato seštejemo njihovo običajno porabo in posebej preverimo napravo z največjo zagonsko potrebo. Za osnovno rezervno napajanje gospodinjstva so zato pogosto zanimivi agregati približno 5 do 8 kW, vendar je prava velikost vedno odvisna od dejanskih porabnikov v hiši. Pri hišnem napajanju je lahko zelo uporabna tudi funkcija ATS.

Kaj pomeni AVR?

AVR – Automatic Voltage Regulation oziroma avtomatska regulacija napetosti skrbi, da agregat vzdržuje čim bolj stabilno izhodno napetost tudi ob spremembah obremenitve. Klasični agregat z AVR je dobra izbira za številne običajne porabnike, električno orodje, črpalke in stroje. AVR pa ni isto kot inverter.

Kaj pomeni inverter?

Pri inverterskem agregatu se proizvedena električna energija elektronsko obdela in uravnava. Rezultat je zelo stabilna napetost in frekvenca, zaradi česar so inverterji posebej primerni za občutljivo elektroniko. Če agregat potrebujemo predvsem za računalnik, televizor, sodobno elektroniko, kampiranje ali manjše gospodinjske porabnike, je inverter pogosto najboljša izbira.

Kaj pomeni ATS?

ATS – Automatic Transfer Switch je sistem za avtomatski preklop rezervnega napajanja. Ob izpadu električnega omrežja lahko ustrezno zasnovan sistem zazna izpad, zažene agregat in objekt preklopi na rezervno napajanje. Ko se elektrika vrne, se napajanje ponovno preklopi na omrežje. ATS je zato posebej zanimiv za hiše, poslovne objekte in druge lokacije, kjer želimo rezervno napajanje brez ročnega zaganjanja agregata. Pomembno je vedeti, da oznaka ATS ready običajno pomeni pripravljenost agregata za povezavo z ustreznim ATS sistemom, ne nujno, da je celoten ATS že priložen.

230 V ali 400 V agregat?

Za večino domačih uporabnikov je dovolj 230 V enofazni agregat. Na 230 V delujejo običajni gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, večina ročnega električnega orodja in številne črpalke. 400 V oziroma trifazni agregat potrebujemo predvsem takrat, ko želimo napajati trifazni stroj. To so lahko večji kompresorji, žage, elektromotorji, določene črpalke in profesionalni stroji.

Pri trifaznem agregatu je zelo pomembno preveriti še nekaj: koliko njegove skupne moči lahko dejansko uporabimo na 230 V. Pri nekaterih izvedbah celotna deklarirana moč agregata ni na voljo na eni fazi. Zato trifazni agregat ni avtomatično boljša izbira od enofaznega.

Hiter pregled: kaj izbrati?

Kaj želimo napajati?Okvirna izbira agregataNa kaj paziti?
Hladilnik ali zamrzovalna skrinjapribližno 1–2 kWzagonska moč kompresorja
TV, računalnik, elektronikapribližno 1–2+ kWpriporočljiv inverter
Manjše električno orodjepribližno 2–3 kWzagonska moč motorja
Črpalka okoli 1 kWpogosto približno 2,5–3+ kWobvezno preveriti zagonski tok
Večje orodje in strojipribližno 4–6+ kWvrsta motorja in sočasna uporaba
Osnovno rezervno napajanje hišepogosto približno 5–8 kWseštevek porabnikov + zagonske moči
Trifazni strojiustrezen 400 V agregatmoč na posamezni fazi

Pomembno: Vrednosti v tabeli so orientacijske. Prava moč agregata je odvisna od konkretnega porabnika in predvsem njegove zagonske potrebe.

Primer izračuna za hišo

Predstavljajmo si, da želimo ob izpadu elektrike uporabljati hladilnik, zamrzovalno skrinjo, peč, nekaj LED razsvetljave in televizor. Najprej seštejemo njihovo moč med običajnim delovanjem. Nato preverimo, kateri od teh porabnikov ima največjo zagonsko potrebo – zelo verjetno bo to kompresor hladilnika ali zamrzovalne skrinje oziroma elektromotor črpalke. Agregat mora biti sposoben zagotavljati skupno moč naprav, ki bodo delovale hkrati, in hkrati prenesti kratkotrajni zagon najzahtevnejšega porabnika.

Prav zato je nekaj rezerve pri agregatu vedno dobrodošlo.

Najpogostejše napake pri izbiri agregata

Najpogostejša napaka je nakup agregata, katerega moč je skoraj enaka moči porabnika. Na papirju se številke ujemajo, v trenutku zagona elektromotorja pa agregat ne zmore potrebne obremenitve.

Druga pogosta napaka je izbira 400 V agregata samo zato, ker ima večjo številko pri moči. Če uporabljamo predvsem 230 V porabnike, moramo preveriti, koliko moči nam je dejansko na voljo na 230 V.

Tretja napaka je, da za občutljivo elektroniko gledamo samo moč agregata, ne pa tudi načina regulacije električne energije.

In četrta je priključitev preveč porabnikov naenkrat. Tudi dovolj zmogljiv agregat lahko preobremenimo, če hkrati vključimo več velikih naprav.

Kako torej izbrati pravi agregat?

Pred nakupom si odgovorite na štiri vprašanja:

Kaj bom napajal? Kolikšna je moč teh naprav? Katere imajo elektromotor ali kompresor? Bodo delovale istočasno?

Če poznamo te podatke, je izbira agregata precej enostavnejša.

Za manjše porabnike in občutljivo elektroniko je pogosto najbolj praktičen inverterski agregat. Za črpalke, električno orodje in večje stroje potrebujemo predvsem dovolj moči in ustrezno zagonsko rezervo. Za rezervno napajanje hiše pa lahko poleg moči pomembno vlogo igrata električni zagon in možnost ATS avtomatike.

Agregata zato ne izbiramo po načelu »več kilovatov je vedno bolje«, ampak glede na naprave, ki jih bo moral dejansko napajati.